Pot prvi dan, Hoče – Maribor, Murska Sobota – Lončarovci 10
V Mariboru na železniški postaji se nas je ob 6:30 ali malo kasneje zbralo nekaj čez deset udeležencev (Jasna, Jerca, Lidija, Marino, Miro Breg, Miro Petrič, Rajko, Zdenka. Marino in Rajko sta se odpravila v Šentilj in naprej na Mursko kolesarsko pot proti Gornji Radgoni in naprej proti Lončarovcem. Pet (Jasna, Jerca, Lidija, Miro, Zdenka) se nas je vkrcalo na vlak za Mursko Soboto. Z Jasno sva se pripeljala iz Hoč (na poti je kar močno deževalo). V Hočah sta se nam pridružila Anka in Nenad. Prijazni sprevodnik nam je dovolil, da smo s kolesi zasedli vse proste prehode. Kljub temu pa še je ostalo toliko prostora, da smo se redki potniki in sprevodnik varno premikali po vlaku. Okrog devete ure smo bili že v Murski Soboti. Nič se nismo obotavljali, ampak smo pognali konjičke po glavni cesti in pred Moravskimi Toplicami kolesarski stezi proti Rumičevem bregu in penzionu Aleksander. Prva nas je z avtom dohitela Vida (z njo sta prišla Seka in Stanko) in nato še Matjaž s Petrom. Do enajste ure smo pri Aleksandru pričakali še ostale (Damjano, Lili, Špelo, Tejo, Tomaža, Vero). Nimam pravega pregleda. Opravičujem se če sem kaj zamešal (prosim pošljite mi popravke). Okrog dvanajste ure smo se Anka, Damjana, Jasna, Lidija, Miro, Nenad, Špiro, Tomaž in Zdenka odpravili proti naši bazi (Lončarevci 10). Prispeli smo malo pred 14-to uro. Tam so bili, že od prejšnjega dne, Franci – gostitelj in trije potepini s trikolesniki (Jože Marolt in Jože Mavrič sta prikolesarila po avstrijski strani, Jaka pa je svojega ležečkota pripeljal z avtom). Jože Mavrič je predstavil novo pridobitev (trikolesnik Hase – eno kolo spredaj in dve zadaj – uvoz iz Švice). Kmalu za nami sta se pripeljala Marino in Rajko (prikolesarila sta preko Avstrije). Rajko, midva z Jasno in Zdenka smo postavili šotore. Malo pred poltretjo sta se z avtom iz Čepinec (bila sta na planinskem pohodu) pripeljala Darja Škrilec in Miro Breg. Pripeljal se je tudi Zvonko. Okrog 15-te ure smo se odpravili na sprehod do “centra” Lončarevcev. Ob poti blizu našega domovanja smo opazovali velika prava kostanja, spodaj v dolini učno pot, v vasi pa zvonik brez cerkve. Anka , Nenad, Miro Breg in Zvonko so se pri domačinih dogovorili za prenočevanje. Sprehodili smo se še do potoka Curek in okrepčevalnice pri ribniku – močvare. Večerja, pijača in razgovori. Potem pa po hribu navzgor do naše rezidence. Ker se je obetal dež, sta se Jasna in Zdenka odločili, da bosta prespali v hiši. Mi ostali pa v šotorih. Zdi se mi da je celo noč kar močno deževalo.
Jožetovi potepini 2020 Goričko 